Vedo, česar še noben ne ve?
Naslov je seveda paradoks – torej nekdo nekaj ve, kar drugi še ne vedo ali pa noben ne ve ničesar? S podobno miselno telovadbo sem se ukvarjal zadnje tedne, ko sem na coaching seansah spoznaval zapleteno situacijo razpršenih pričakovanj o tem, katera bo naslednja direktorica velikega servisa strank v vplivnem slovenskem podjetju.
Igor Ambrožič, psihodinamski procesni coach in konzultant
Gospa Hudoklin, zahtevna in odrezava šefica, ki gre konec prihodnjega leta v pokoj, ima tri namestnice področij. Prva je Blagotinškova, oklevajoča, premalo odločna ženska, skoraj nežna duša, ki deloma zavrača, obenem pa Hudoklinovi zavida njen operativno učinkoviti način komunikacije. Druga je Skokova, mlada dama, okretna, marljiva a nepotrpežljiva v konfliktnih situcijah, ki jih nikoli ne zmanjka. Tretja namestnica je Ravnikova, introvertirana strokovnjakinja, ki se nerada ukvarja z mlajšimi, svojeglavimi sodelavci, čeprav ima na skrbi mentorski sistem oddelka. Tu je še četrta, delujoča v klicnem centru, Nives – hčerka Hudoklinove, od katere je prevzela znaten del grobe prodornosti. Vodstvo zaenkrat diskretno navija za Skokovo, Hudoklinova potihem za hčerko. Ravnikova mi pove, da bi sprejela morebitno ponujeno mesto in tudi Blagotinškovi se zdi, da vse teče tako, kot da bo vodja – ga. Ravnik. Čemu vodstvo čaka in pušča omenjene dame v negotovosti?
Vodstvo podjetja na ta način v kolektiv nehote, bržkone pa nezavedno pogojeno, vnaša zmedo in negotovost, s tem pa zamuja pravočasen razvoj oddelka, ki bi moral biti prihodnje leto pripravljen na novo šefico. Rekel bi, da predvsem glavni direktor nezavedno dopušča zmedo zato, ker se v fantazmi na koncu želi dokazati kot pravični, strogi oče, ki reče, kadar je nered prehud – tako bo in pika! Te zdrave odločnosti mu tudi sicer velikokrat manjka.
Vrnimo se k damam. Nova vodja bo želela uveljaviti lasten način in slog vodenja, ki bi se ga morala predhodno naučiti s pomočjo izobraževanj, ponotranjenih in predelanih lastnih izkušenj in občasnih usmeritev coacha. Na drugi strani morajo biti sodelavci pripravljeni, da se bo dinamika z novo šefico spremenila. To pomeni, da morajo biti dovolj prožni, prilagodljivi in obenem samostojni, avtonomni, nikakor pa poslušno podrejeni ali celo odvisni. Teh sprememb se mora zavedati še posebej vodilni menedžment podjetja. Na koncu bodo direktor in njegovi menedžerji tako ali tako morali določiti, katera dama bo nova vodja servisa strank in za to odločitev sprejeti odgovornost. Tudi resne kadrovske odločitve so torej lahko podvržene nekakšni kolektivno – nezavedni prokrastinaciji, odlašanju, vstopiti v proces rekrutacije novega vodje in ga redno spremljati ter tudi zaključiti. Če sta bila zaključek procesa oziroma odločitev o novi vodji uspešna, pa vedno pokaže šele čas.
(Opomba: osebni podatki so spremenjeni zaradi varovanja klientove zasebnosti)