Psihodinamska skupina na coaching kavču

Posameznik se razvija individualno in tudi znotraj psihodinamske skupine. Dinamika v skupini pa se spreminja toliko, koliko se spreminjajo posamezniki, ki jo sestavljajo. Tudi skupina se ne more razvijati, če se ne razvija posameznik, ki je njen pomemben člen. Posameznik se bo težko razvil brez podpore, interakcije, primernega vzdušja in kulture. Zrela psihodinamska skupina lahko izjemno podpre posameznika pri diferenciaciji njegove vloge in v čustvenem dozorevanju. Pri delu s skupino pa lahko izkušen psihodinamski coach sledi tako razvojnemu procesu posameznika, kot dinamiki odnosov skupine kot celote.

Piše: Simona Lobnik Ambrožič, psihodinamska procesna coachinja in konzultantka

Vendar pa tudi psihodinamska skupina potrebuje čas, da skozi proces dozori in v polnosti podpre svoje člane.

V prvi fazi so člani med seboj neznanci in potrebujejo veliko napora in vztrajnosti, da bi lahko postali polnovredni člani ter s tem formirali zrelo psihodinamsko skupino. Tako ni nenavadno, da je v skupini pogosto prisotna tišina, napetost, anksioznost, negotovost, spraševanje o primernosti skupine za posameznika in tudi za skupino. Marsikdo se vpraša: ‘Naj ostanem ali grem?’ Pomemben je izkušen coach, ki zna prepoznati stiske in dileme ter posameznika vključiti, da lahko skupaj s celotno skupino pride do naslednje faze.

Napetost popusti in skupina se začne povezovati drugi fazi. V tej se rojeva odvisnost od same skupine in tudi od vodje skupine. Pokaže se potreba po intenzivnem sprejemanju informacij, ‘receptih’ za uporabo, navodil, ob tem pa se formirajo prvi pari. Vodja skupine je v tej fazi pogosto idealiziran.

Sledi tretja faza, ki je bolj osebno obarvana in obremenjena z veliko več intenzivnih čustev. Med člani se pojavijo težnje po separaciji, neodvisnosti a vendarle želji ostati še vedno povezan in varen znotraj skupine, ki ji pripadajo. Prvič se pojavijo občutki, da je lahko coach, kot vodja psihodinamske skupine, v isti osebi zelo dober, podpira, vse razume a je hkrati tudi najbolj osovražen. Pojavi se konflikt v posamezniku in skupini med potrebo po odvisnosti a hkrati tudi že samostojno raziskovati in sprejemati odločitve.

Naslednja, četrta faza, postavlja jasnejše meje med člani skupine, v hierarhiji, med tem, kaj se sme in kaj je tisto, česar bolje, da ne počnemo. Tematike se poglabljajo, intimnih vsebin je več, manjša pa se odvisnost. Še vedno je prisotna močna želja po sprejetosti.

V peti fazi člani od ukvarjanja zgolj samih s seboj prehajajo v fazo empatičnosti – razumevanju in vživljanju v emocije drugih. Usmerjeni so na delovne naloge skupine, začnejo sodelovati, se vključujejo namesto izključujejo in sprejmejo svoj razvoj ter dober občutek, da delujejo procesno in razvojno.

Sledi zadnja faza, v kateri člani postanejo zadovoljni sami s seboj in s skupino, zaznave so globje, lasten pomen in smisel sta jasnejša. Skupina zgradi močno pripadnost, sprejema različnost posameznikov in je dinamično povezana.

Ali razmišljate, da bi se tudi sami vključili v psihodinamsko podporno skupino, v kateri ne boste nikogar od prej osebno poznali in boste lahko popolnoma odprto spregovorili o izzivih, ki vas pestijo na delovnem mestu?
Z veseljem vas bom vključila v najbolj primerno za vas. Pišite mi: simona@evra-agencija.si