Vzemimo za primer čisto preprost stavek, ko nas nekdo vpraša, ker nam morda že na obrazu piše, da nismo dobro, ali je vse v redu z nami, in odgovorimo: “Nič ni narobe, v redu sem,” medtem ko ste se v resnici morda počutimo popolnoma nasprotno? Včasih naše besede ne odražajo naših resničnih občutkov, bodisi iz strahu, sramu ali preprosto zato, ker ne želimo obremenjevati drugih.
Tako besede uporabimo kot zaščitni oklep, ki skriva našo ranljivost. Namesto da bi odkrito izrazili, kako se počutimo, se zatečemo k površnim izjavam, ki nam omogočajo, da ohranimo videz moči in stabilnosti. Ker jaz pa že ne morem pokazati, da nisem OK. Na prvo žogo smo s sogovornikom navidezno opravili, v nadaljevanju pa naš tovrsten odziv lahko vodi do nesporazumov in občutka osamljenosti, saj drugi ne morejo vedeti, kaj se v resnici dogaja v našem srcu.
Morda se boste našli v katerem spodnjih primerov, ko izrečemo kar v resnici ne mislimo z željo, da bi prikrili resnične občutke.
- Kdaj ste denimo nazadnje rekli, da ste se zabavali, čeprav ste se v resnici počutili neprijetno ali izčrpano? Včasih ne želimo razočarati drugih, zato raje lažno hvalimo situacije.
- Ali pa na glas rečemo, da seveda razumemo medtem ko nas je nekaj prizadelo? Seveda z željo, da ohranimo mir in se izognemo konfliktu na račun tega, da ignoriramo svoje občutke.
- Zgodi se tudi, da uporabimo izgovor, da smo preveč zaposleni, samo zato, da se izognemo nečemu, kar nas spravlja v stres? Veliko lažje je namreč uporabiti čas kot izgovor, namesto da se soočimo s strahovi.
- Ni redko, da v službi vztrajamo, da je vse v redu, čeprav v resnici čutimo, da nam vse polzi med prsti ali se celo podira? Včasih ponos ali strah pred obsojanjem preprečuje, da bi priznali, da potrebujemo pomoč.
- Pa izgovor, da smo utrujeni, samo, da nam ni treba deliti svojih resničnih občutkov? Namesto da bi se odprli, se zatečemo k fizičnim izgovorom, ti so, tako si vsaj domišljamo, bolj sprejemljivi.
Še bi lahko naštevala, pa verjamem, da se najdete v katerem od zapisanih ali kakšnem čisto svojem.
Kaj lahko storite, da boste kar govorite dejansko tudi mislili?
- Razmišljajte o svojih čustvih in se opazujte. Ko pomislite za nazaj, razmislite, ali je bil vaš odziv dejansko takšen, kot ste čutili. Najprej moramo uzavestiti, da bi lahko spremenili. Hitra vaja – poskusite se v minuti spomniti čim več čustev in občutkov preteklih 12 ur 😊 ste jih uspeli nanizati vsaj 7?
- Vadite izražanje čustev. Ko pomislite, tudi izrecite, ne se skriti za mislijo, da sogovornik tako ali tako ve, kaj in kako vi mislite. Nihče vam ne vidi v glavo.
- Najdite si podporo. Pogovarjajte se s prijatelji in družino ali pa poskusite s coachingom, da boste hitrejši in uspešnejši pri obvladovanju čustev.