Kadar je nekdo menedžer, ki vodi z navdihom, ima običajno takšen slog vodenja, da sodelavce motivira, usmerja in vsestransko pozitivno vpliva na druge. To počne z lastnim navdihom, vizijo ciljev in predvsem osebnim zgledom, nikakor pa zgolj s prisilo ali avtoritarnim pristopom.
Razvojno usmerjena, prilagodljiva organizacija ali podjetje si mora za vodje želeti ljudi, ki sami čutijo željo, da so takšni liderji, ki večino časa posvečajo donosu s sodelavci.
Največja zmota, lahko pa tudi usodna napaka je, kadar je edino merilo postati vodja – biti v ekipi najbolj marljiv, dosegati najboljše rezultate ali biti najbolje strokovno podkovan.
Vodje se morajo večino časa posvečati vodenju – odnosom s sodelavci, delegiranju nalog, motivacijskem nadzoru in pravičnem, realnem vrednotenju rezultatov.
Tisti, ki vodijo z navdihom, imajo naslednje lastnosti:
Na splošno torej velja, da vodje in menedžerji, ki vodijo z navdihom, ustvarjajo pozitivno delovno kulturo, spodbujajo inovativnost in gradijo močne, motivirane ekipe, ki so predane doseganju skupnih ciljev. Njihov pristop motivira in spodbuja posameznike, da delujejo po svojih najboljših močeh, ter med člani ekipe spodbuja občutek predanosti in zvestobe.
Na črni listi sodobnega vodje so zato nekatera vedenja, ki so dolgoročno izrazito kontraproduktivna: mikromenedžment, nepravičnost ali favoriziranje posameznikov, ki ni povezano z njihovimi rezultati.
Izogibati se je potrebno nedoslednosti, nespoštljivosti ali celo strahovladi. Več o tem pa prihodnjič.
Delavnica: Navdihujoče vodenje v spremenljivih okoliščinah